Vasi in zaselki

Andrejčje

(770 m) gručasto naselje s štirimi hišnimi številkami v severnem delu valovite dolomitne Bloške planote, na prisojni strani kopastega Gradiškega vrha (828 m). Na blagih okoliških pobočjih so njive in travniki. Prebivalci se ukvarjajo z živinorejo in domačo obrtjo.

Benete

(806 m) naselje na vzhodnem obrobju Bloške planote nad globoko vrezano dolino Bistrice, ob cesti, ki se odcepi od glavne ceste Nova vas–Sodražica. Na plitvih prsteh prevladujejo travniki in pašniki, bolj strma pobočja grap pa poraščata bukev in mešan gozd. Na pobočju Boncarja (823 m) so vidni ostanki skoraj 1 km dolgega rimskega zidu, ki je bil vključen v vojaško obrambno območje Claustra Alpium luliarum. Zid, utrjen s stolpi v tlorisu 4 x 6 m, je bil v antiki namenjen kontroli prometa na relaciji Sodražica–Nova vas. Naselje ima 8 hišnih številk.

Bočkovo

(736 m) naselje s sedmimi hišami se nahaja na širokem slemenu med pritoki gornjega toka Cerkniščice. Zaobljena položnejša slemena so izkrčena v travnike in njive, na bolj strmih pobočjih in v grapah raste gozd.

Fara

(717 m) leži sredi aluvialnega polja (aluvialni nanos – material, ki ga za seboj pusti tekoča voda) ob cesti Nova vas–Topol pod pobočjem hriba Videm (760 m). Prek polja teče potok Farovščica, ki občasno poplavlja. Ob Fari je potekala stara prometna povezava Dolenjske z morjem po t. i. patriarhovi poti. Blizu naselja je bilo v letih med svetovnima vojnama jadralno letališče s šolo. Leta 1942 so Italijani požgali več hiš. Župnijska cerkev sv. Mihaela je v arhivskih dokumentih prvič omenjena leta 1366. V naselju stoji tudi najstarejša hiša – pri Ponikvarju, Fara 3, stara je več kot 600 let.

Glina

(735 m) gručasto naselje blizu ceste Bloška Polica–Nova vas, na severozahodni strani hriba Piškovec (816 m). Naselje ima 10 hišnih številk. Pod naseljem je vrtačasta uvala Dolga dolina, v kateri so njive in travniki. Na južnem robu uvale se dviga z gozdom porasla Loza (876 m).

Godičevo

(780 m) naselje s tremi hišami na valovitem površju severovzhodnega dela Bloške planote pod Malim vrhom (800 m) nad plitvo dolino potoka Blatnika, pritoka Bloščice. V naselje vodi cesta, ki se odcepi od ceste Nova vas–Lužarji.

Gradiško

(813 m) razloženo naselje v severnem delu Bloške planote na prisojni terasi pod Gradiškim vrhom (828 m). Dostopno je po cesti iz Ravnika. Na peščeni zemlji prevladujejo travniki. V naselju je pet hišnih številk. V vasi lahko občudujemo Borovščakovo domačijo, sedaj domovanje slikarja Boža Strmana - Miša.

Hiteno

(741 m) se razprostira v severovzhodnem delu Bloške planote nad grapo potoka Zvirščica. Ima dvanajst hišnih številk. V naselje se pride po cesti, ki se odcepi od ceste Lovranovo–Ravnik.
V tej neposredni bližini je bilo tudi domnevno domovanje Martina Krpana. Po ljudskem pričevanju je bil »mirkač« (čuvaj) pri pajkovski graščini, torej neke vrste državni uradnik. Kot se za »državnega uslužbenca« spodobi, se je zelo spretno ukvarjal s prepovedano trgovino.

Hribarjevo

(726 m) leži v severovzhodnem delu Bloške planote na prisojnem gričku pod Stražnim hribom (827 m) ob cesti Velike Bloke–Begunje pri Cerknici, nad dolino Mahnečice, pritoka Cerkniščice. V naselju je 9 hiš.

Hudi Vrh

(739 m) se razprostira na pobočju hriba Brinšček (776 m) nad cesto Nova vas–Topol. V Resju je ob cesti stalen izvir Štirna, ki v obdobju obilnejših padavin redno poplavlja. Pod naseljem so ob izviru Štirna zamočvirjeni travniki, v višjih legah pa nekaj njiv. V naselju je 29 hiš. Podružnica sv. Nikolaja je omenjena leta 1526.

Jeršanovo

(686 m) naselje s šestimi hišami na severozahodnem delu Bloške planote v povirju Cerkniščice. Dostopno je po cesti, ki se na Lovranovem odcepi od ceste Cajnarje–Velike Bloke.

Kramplje

(754 m) gručasto naselje v severnem delu Bloške planote, na prisojnem slemenu med pritokoma Bloščice ob cesti Nova vas–Velike Lašče. V naselju je sedem hiš.

Lahovo

(752 m) naselje z eno domačijo ob cesti Nova vas–Ravnik–Lovranovo.

Lepi Vrh

(781 m) na severu Bloške planote s tremi hišnimi številkami pod Trebežem (808 m). Tu je razvodje med pritoki reke Iške in ponikalnico Bloščice. Pod Velikim in Malim Trebežem je več občasnih izvirov, ki se stekajo v Iško. Naselje je dostopno po cesti iz Ravnika.

Lovranovo

(684 m) razpotegnjeno naselje ob cesti Cajnarje–Velike Bloke. Naselje ima pet hiš.

Malni

(704 m) naselje z eno hišno številko, nahaja pa se ob potoku Gradiščice, pritoku Cerkniščice.

Metulje

(730 m) naselje z dvajsetimi hišami pod pobočjem Županščka (1022 m). Dostopno je po cesti iz Nove vasi. Ob robu naselja izvirata Beč in Kurjec, ki odtekata v ponore v Resju, ob večjem dežju pa poplavljata. Prav tako poplavlja v Strugah pod naseljem občasni potok Topolščica. V okolici so obsežni mešani gozdovi. Pred 2. svetovno vojno so pod Županščkom poskusno kopali premog. Po ustnem izročilu so Metulje prvotna domovina bloških krpelj in smuči. Zaradi oblike imena je bila že v preteklosti znana razlaga, da je tu stalo mesto Metullum, središče ilirskega plemena Japodov. Sledove prazgodovinske naselbine so odkrili 2 km jugozahodno od vasi v Tlakah, toda skromni ostanki ne ustrezajo obsegu večjega naselja. V rimski dobi je bila na območju lokacije Stari grad rimska utrdba. Od tu so nadzorovali promet po cesti, katere trasa je dokumentirana v neposredni bližini. Antično poselitev dokazuje rimsko grobišče v območju gradu. V vasi stoji cerkev sv. Antona.

Mramorovo pri Lužarjih

(769 m) naselje s petimi hišami najdemo na vzhodnem robu Bloške planote nad grapami pritokov Kozmanjke, ki se nedaleč od ceste Nova vas–Velike Lašče izliva v ponikalnico Raščico. Hiše se širijo po južnem pobočju Hriba (790 m) ob cesti s Strmce v Kotel.

Mramorovo pri Pajkovem

(741 m) nahaja se na zahodnem pobočju Gradiškega hriba (828 m), ki se na severu strmo spušča proti dolini Gradiščice, pritoka Cerkniščice. Pod naseljem je več izvirov. Na enem od njih je do leta 1960 delovala gradiška žaga. V naselju je dvanajst hiš.

Nemška vas na Blokah

(725 m) naselje s štirinajstimi hišami, razloženo naselje sredi Bloške planote severno od Nove vasi, na pobočju z borom poraslega dolomitnega Hriba (820 m). Je rojstna vas pesnika in pisatelja Ivana Čampe.

Nova vas

(720 m) središče občine Bloke. Leži v kotanji na dnu ozke in rodovitne aluvialne ravnice. Tu je križišče poti proti Velikim Blokam, Velikim Laščam, Sodražici in Bloški Polici. Okrog 500 m nad naseljem je jama Sušica. Naselje je zaposlitveno in oskrbovalno središče Blok. Med obema vojnama je bilo blizu Nove vasi športno letališče. Na hribu Piškovec (856 m) so bili odkriti ostanki železnodobne poselitve. Spomenik žrtvam 2. svetovne vojne je delo E. Ravnikarja iz leta 1951. Na rojstni hiši B. Lavriča (1899–1961), strokovnjaka na področju moderne slovenske kirurgije, je vzidana spominska plošča.Bloška posebnost so tudi veliki kamniti vaški vodnjaki (»korita«) sredi Nove vasi in Velikih Blok. Zgrajeni so bili ob koncu 19. stoletja. Služili so za preskrbo prebivalstva z vodo, za napajanje živine, v primeruožara pa tudi za gašenje, saj je v njih velika količina vode.V naselju je 111 hišnih številk.

Ograda

(683 m) naselje z eno hišo, stoji na terasi nad potokom Zviršček, nad cesto Cajnarje–Ravnik.

Polšeče

(811 m) gručasto naselje s šestimi hišami pod Sv. Urhom, na razvodnem slemenu med pritoki Cerkniščice in Iške ob cesti Ravnik–Sveti Vid.

Radlek

(779 m) naselje z 22 hišami v zahodnem delu Bloške planote v majhni kotlini na prevalu med Pogorelcem (807 m), Liscem (872 m) in Hribom (805 m) ob cesti Grahovo–Velike Bloke. V kraju je kapela sv. Križa.

Ravne na Blokah

(754 m) obcestno naselje na jugovzhodnem delu Bloške planote. Ležijo v plitvi kotanji ob cesti Topol–Kračali. Na vzhodu se dviga hrib Seča (920 m), na zahodu pa Belavka (850 m). Naselju pripada zaselek Male Ravne. V okolici izvira nekaj potokov, ki kmalu poniknejo. Na sredi vasi stoji podružnica sv. Filipa in Jakoba.

Ravnik

(762 m) gručasto naselje ob cesti Nova vas–Ravnik–Lovranovo, od katere se v vasi odcepi cesta proti Svetemu Vidu. V vasi je 27 hiš. Skozi vas teče Ravniščica, ki ponikne pri Lahovem. Leta 1942 je bila vas v času bojev med partizani in Italijani uničena. Podružnica sv. Roka je baročna stavba s tremi oltarji. Nižje v vasi stoji vaški vodnjak iz leta 1892, imenovan B’č. Postaviti ga je dal grof Auersperg Turjaški v zameno za zemljišča, ki so bila potrebna za novo cesto v Iško.

Rožanče

(752 m) gručasto naselje na severozahodu Bloške planote z osmimi hišami. Vas leži na prisojni vzpetini sredi gozda nad cesto Velike Bloke–Podslivnica. Severno od naselja se svet spušča v dolino pritokov Cerkniščice. Pod naseljem je stalni izvir Piškovca.

Runarsko

(767 m) naselje s 25 hišami na vzhodnem delu Bloške planote ob cesti Nova vas–Sodražica. K Runarskemu spadata zaselka Gornji Konec in Dolnji Konec. Na vzhodu je hrib Paslovec (817 m), na zahodu pa hrib Pod vejami (862 m). Pod Paslovcem izvira Runarščica, ki se v Ogradah izliva v Blatni potok. Obzidje za nadzor antične ceste na trasi Velike Lašče–Runarsko je sodilo v sklop rimskega obrambnega kompleksa Claustra Alpium Iuliarum. Stražni stolp je stal na lokaciji Stari grad na Taboršču. Podružnico Marijinega rojstva omenja že J. V. Valvasor.

Sleme

(787 m) naselje s sedmimi hišami leži na severozahodnem delu Bloške planote na slemenu med Stražnim hribom (821 m) in Konjikom (850 m) na severovzhodnem pobočju Slivnice (1114 m). Dostopno je po cesti, ki se od ceste Velike Bloke–Podslivnica odcepi proti zahodu. Voda iz izvira Beden južno od naselja teče v Bloščico.

Strmca

(797 m) obcestno naselje na vzhodnem robu Bloške planote z enajstimi hišami na razvodnem svetu med Blatnico in Kozmanjko, pritokom Rašice. Stoji na slemenu blizu ceste Nova vas–Velike Lašče. Severno od vasi so ostanki nekdanjega obrambnega obzidja, ki naj bi zapiral staro rimsko cesto proti Sodražici. Ob cesti proti Sodražici so vidni obsežni ruševinski ostanki, ki jih imenujejo Grad Žmucovo. Na območju Strmce omenjajo tudi prazgodovinsko gradišče.

Studenec na Blokah

(763 m) naselje na jugovzhodnem delu Bloške planote s 25 hišami, na vzpetini ob cesti Nova vas–Loški Potok. Jugovzhodno se nad naseljem dviga hrib Belovka (848 m). Podružnica sv. Petra je baročna stavba iz sredine 18. stoletja.

Studeno na Blokah

(763 m) naselje nad zahodnim delom Bloške planote s 13 hišnimi številkami. Leži na položni trasi pod hribom Završje (828 m) ob cesti Nova vas–Radlek. K naselju spada še samotna kmetija V Borštu. Podružnica sv. Janeza Krstnika se omenja leta 1526.

Sveta Trojica

(738 m) naselje z 10 hišnimi številkami leži na hribčku Sv. Trojica okoli župnijske cerkve z enakim imenom. Do leta 1991 se je vas imenovala Šivče – po zaselku na terasi pod cerkvijo. Mimo pelje cesta Velike Bloke–Cajnarje. Vzhodno pod vasjo teče po dolini potok Zviršček, pritok reke Cerkniščice. Največ prebivalcev je imela Sveta Trojica leta 1910, ko jih je tam živelo 50; po 2. svet. vojni se je število prebivalcev zelo zmanjšalo, tako da so zaprli osnovno šolo, ki so jo obiskovali tudi otroci iz sosednjih krajev. Cerkev je bila zgrajena v sedemdesetih letih 17. st. na ukaz Ivana Andreja, grofa Turjaškega. V začetku 19. st., po jožefinskih reformah, je dobila status župnije in dala ime celotnemu prostoru tega obrobja Bloške planote. Sedaj je kot župnija vodena iz župnije Bloke. Sv. Trojica je sicer znana tudi iz pripovedke o Martinu Krpanu.

Sveti Duh

(760 m) gručasto naselje na severnem delu Bloške planote s sedmimi hišami na prisojni vzpetini severno od ceste Nova vas–Velike Lašče. Vas je bila med 2. svetovno vojno uničena, po vojni pa je bila ponovno pozidana. Od tedaj do leta 1991 se je imenovala Krajič, po gozdu nad Zakrajem, nato pa je dobila staro ime. Podružnico sv. Duha omenja že J. Vajkard Valvazor.

Škrabče

(762 m) naselje samotnih kmetij na severovzhodu Bloške planote vzhodno od Svetega Duha ob cesti Nova vas–Velike Lašče. V bližini je močvirje, kjer je bil nekdaj ribnik turjaških grofov. V naselju je 12 hiš.

Škufče

(771 m) gručasto naselje na vzhodnem delu Bloške planote s tremi hišami na majhni vzpetini Zabržanovo jugozahodno od hriba Vrh (814 m). Južno od naselja je izvir Beč. Voda odteka v Ribjek in naprej v Bloščico.

Štorovo

(789 m) leži v severnem delu Bloške planote na širokem slemenu med pritoki Iške in Cerkniščice pod Gradiškim vrhom (828 m), ob cesti Ravnik–Sveti Vid. Leta 1942 je vas požgal italijanski okupator.

Topol

(722 m) naselje na jugovzhodnem delu Bloške planote na severnem pobočju Bloščka (1060 m), najvišjim hribom na Blokah. Vas s 27 hišami leži ob cesti Nova vas–Ravne na Blokah. Tu izvira Topolščica, ki ob močnejšem deževju teče proti Metuljam. V vasi stoji kapela Matere božje.

Ulaka

(741 m) se nahaja pod gozdnatim Debelim hribom (800 m), na ravnici ob cesti Velike Bloke–Cajnarje. Pod naseljem teče Bloščica, ob kateri so zamočvirjeni travniki. Velika železnodobna naselbina je znana predvsem po raziskavah arheologa W. Smida, ki je leta 1935 odkril ostanke bivališč in objektov, za katere je menil, da pripadajo kovačnicam. Najdbe kovaškega orodja to potrjujejo, prav tako ognjišča in rjav železni pesek, ki so ga uporabljali pri varjenju železa. Večja količina rimskih kovancev potrjuje poseljenost tudi v antiki. Že Janez L. Schonleb je gradišče na Ulaki označil kot japoidsko mesto Terpo. Cerkev sv. Miklavža (sv. Nikolaja) stoji na rahli vzpetini približno pol kilometra od vasi Ulaka na Bloški planoti. Gre za podružnično cerkev, ki sodi k župniji Svete Trojice nad Cerknico, od koder naj bi prihajal tudi slavni ljudski junak Martin Krpan. Cerkev je ravno prav odmaknjena od vasi, da je vaški vrvež ne moti preveč, zato lahko obiskovalcu ponudi, obdana z gozdom in prelepo naravo, priložnost za kratek počitek v miru in tišini. Sto metrov vzhodno od cerkve se v temni kotanjici pretaka Mežnarjev studenec, ki ga prirodoslovci štejejo med kraške zaganjalke. Vsaki dve minuti se iz zemlje potoči voda iz stene oziroma iz kotanje za njo, ki jo napajajo skrivnostni izvirki.

Velike Bloke

(729 m) ležijo v osrednjem delu Bloške planote po Liscem (872 m) ob cesti Nova vas–Cajnarje. V naselju je 87 hišnih številk, sestavlja ga staro vaško jedro okrog cerkve in napajalnega korita ter del, ki je nastal ob kompleksu nekdanjih vojaških objektov. Zahodno od naselja teče Bloščica, največja površinska voda Bloške planote. Pri Velikih Blokah struga doseže jurske apnence ter dolomite in potok začne ponikati. Pri nizki vodi ponikne pod naseljem Velike Bloke, pri visoki vodi pa nadaljuje površinski tok po sicer suhi strugi mimo Nove vasi do Fare, kjer popolnoma izgine v številnih požiralnikih. Pod Bloškim hribom (828 m) je izvir Beča. Vas se prvič omenja leta 1230 kot last stiške cerkve. Podružnico Marijinega vnebovzetja omenja že J. V. Valvasor. Cerkev je bila prezidana leta 1878, okoli nje je nekoč stal protiturški tabor, ki pa danes ni več viden. V njej so trije leseni oltarji. Zanimivost vasi je tudi Napoleonov most prek Bloščice, ki je bil zgrajen leta 1858. Prevzame nas velikopoteznost graditeljev, saj ima kar pet obokov, dolžino 27 m ter vozno širino 5,6 m. Zaradi izredno kvalitetne gradnje do sedaj še ni potreboval obnove. Čez ta most je včasih vodila edina utrjena cesta, po njej je nekoč tekel živahen promet po dolini reke Krke ter čez Bloke proti Trstu. V Velikih Blokah je bila v letih pred drugo svetovno vojno kot del Rupnikovega obrambnega sistema zgrajena vojašnica. Sedaj je zemljišče v zasebni lasti in predstavlja bodočo obrtno cono.

Veliki Vrh

(775 m) gručasto naselje sredi Bloške planote na terasi v zahodnem prisojnem pobočju hriba Veje (862 m) nad cesto Nova vas–Sodražica. Naselju pripada tudi zaselek Podveliki Vrh ob glavni cesti in hiša pri Beticu. V naselju je 31 hiš.

Volčje

(758 m) je naselje sredi Bloške planote v kotlini na jugovzhodnem položnem pobočju hriba Ogernik (824 m), na zahodnem robu je Ograd, v katerem izvira Bloščica. Dostopno je po cesti Nova vas–Kramplje. Severovzhodno je umetno Bloško jezero, ki je nastalo leta 1964 z zajezitvijo pritoka Bloščice. Na dnu jezera so trije izviri, ki ob deževju bruhajo vodo. Podružnico sv. Volbenka omenja že J. V. Valvasor. Cerkev, v kateri so ohranjeni baročni oltarji, je bila prezidana v letih 1864–1866. V naselju je 56 hišnih številk.

Zakraj

(775 m) gručasto naselje s 4 hišami ob severovzhodu Bloške planote na ozki valoviti ravnini ob cesti Nova vas–Velike Lašče. Tu izvira tudi potok Blatnica, pritok Bloščice.

Zales

(741 m) gručasto naselje v skrajnem severnem delu Bloške planote v hribovitem svetu zahodno od Pajkovega. V naselju je 11 hiš. Stoji na dveh manjših terasah ob cesti Cajnarje–Zavrh, na jugozahodnem pobočju pod sv. Urhom (857 m). Na tem področju so dobri pogoji za pridelavo sadja. Iz sadja so kuhali tudi žganje. Boljše sadje so posušili in je služilo za hrano čez vse leto ali pa so ga prodali. Obstoječa sušilnica je del Žmalkove domačije in nosi letnico 1871. Zaradi požarne varnosti je zgrajena izven ožjega vaškega naselja. Leta 2009 je bila obnovljena za potrebe turističnega ogleda ali pa tudi praktične uporabe. Ljudski izraz »pajštǝba« je popačenka iz nemščine in pomeni sušilnica sadja.

Zavrh

(801 m) naselje z 18 hišnimi številkami. Obcestno naselje leži na oblem razvodnem slemenu med porečjema reke Iške na severu in reke Cerkniščice na jugu. Na jugozahodu je na hribu Sv. Urh enako imenovana podružnična cerkev. Na jugovzhodni strani se dviga hrib Resje (820 m). Prebivalci se preživljajo s kmetijstvom in gozdarstvom. Na tem območju so zgradili več počitniških hišic. Skozi Zavrh je speljana 21 km dolga Krpanova pot. V tem kraju je Fran Levstik slišal ljudsko zgodbo o prebrisanem silaku Martinu Krpanu, po kateri je napisal znamenito umetno pripovedko. V naselju stoji skulptura bloškega vola, ki je nastala na pobudo vaščana Jožeta Zakrajška, umetniško jo je oblikoval Božo Strman - Mišo.