Kulturne znamenitosti

 

 

BLOŠKI VOL

V starih časih je bilo trgovanje z živino dodaten vir zaslužka. Tudi različna dela na kmetijah so si lajšali s pomočjo živine. Največkrat je bil to vol, saj je bil silen in močan. Kmetje so hodili ponje na Dolenjsko, včasih tudi čez mejo. Če so imeli srečo, so jih kupili na kakšnih sejmih ali pa so barantali po kmetijah. Domov so pripeljali vse "skumrane" in jih z dobro bloško krmo vzredili in jeseni za boljši denar prodali na Mihaelovem sejmu. Zakaj je bloški vol del zgodovine? Zato ker je "prefriganim" kmetom s pomočjo narave tako dobro uspelo prodati težke vole za dober denar glede na to, da so jih kupili poceni in vse presušene. Danes na Blokah ni več volov, najdemo le še skulpturo v Zavrhu pri Sv. Trojici, ki spominja na življenje in delo kmetov v starih časih.

 

BOČKOVA ŽAGA IN MLIN

Od trinajstih mlinov in žag, ki so se ob potoku Gradaščice nahajali v preteklih stoletjih, včasih oživi samo še Bočkov mlin. Pri Bočkovih je bil že pred več kot dvesto leti delujoč mlin, sto let nazaj pa so zraven zgradili še žago venecijanko na en list. Do danes se ni kaj dosti spremenilo, le da so žagi dodali še dva lista, zamenjali dotrajana lesena korita z betonskimi in dodali turbino. Verjetno bi Bočkov mlin že davno odpel svojo pesem, če si ljudje iz bližnje in daljne oklici ne bi zaželeli domače moke. Gospodarja Tone in Vida Pirman kljub častitljivim letom še vedno gospodarita na svoji domačiji in vsakega obiskovalca sprejmeta odprtih rok.    

JADRALNO LETALSTVO NA BLOKAH

Prva jadralska šola je bila ustanovljena prav na Blokah leta 1934. Udeleženci jadralnih tečajev so bili predvsem navdušeni študentje. Letalstva so se učili na letalih Zögling in SG38, za katere so načrte izdelali Nemci, v Ljubljani pa so skonstruirali čisto svoje letalo Vrabec. V zraku so ostali le po nekaj deset sekund, njihov pristanek pa ni bil vedno prijeten. Tovrstna letala so bila namenjena za osnovno šolanje pilotov. Učili so se tako, da so po manjšem griču pred seboj rinili letala in vadili v vzdrževanju smeri in ravnotežja. Po uspešno opravljenem poizkusu so letalo naložili na »kolca« (nekakšna prva prema bloškega vlaka), ga zapeljali oziroma potisnili na vrh vzpetine in se spustili po pobočju. Ponavadi so leteli s Piškovca v smeri Hudega Vrha, včasih pa tudi z Bradatke in Volčjanskega hriba.

KAMNITI MOST »NAPOLEONOV MOST«

Mostu v  vasi Velike Bloke Bločani pravijo kar »Napoleonov most«, čeprav je bil zgrajen v tridesetih letih dvajsetega stoletja, se pravi kar par desetletij po Napoleonu. Tega jim ne gre očitati, saj je na Slovenskem v tistem času nastalo kar nekaj kamnitih mostov, posebej še na Primorskem. Napoleon je nekaj časa bival na naših tleh in k nam prinesel marsikatero kulturo, tudi gradnjo mostov.  Na mostu najdemo zapis, ki govori o graditeljih, in letnico izgradnje (1858). V času Ilirskih provinc je povezoval cesto, ki je vodila iz Cerknice proti Velikim Laščam. Most je tako dobro zgrajen, da do danes še ni potreboval obnove.
Zakaj se ga danes tako trdno drži ime Napoleonov most, bomo težko izvedeli. Ena zgodba pravi, da so ljudje v njem videli podobo Napoleonovega klobuka in tako je šlo ime naprej iz roda v rod, druga pa, da so Napoleonovi inženirji ostali na slovenskih tleh in zgradili še kar nekaj mostov po Napoleonovih načrtih.

 

LOVSKI DVOREC PAJKOVO – RAZVALINE

Še zelo dobro vidne razvaline najdete ob vznožju Nadliškega hriba, pod cerkvijo sv. Urha, in nekdanjega protiturškega tabora oziroma gradu Nadlišek. Lovski dvorec Pajkovo si je dal zgraditi Turjaški grof Auersperg (1641–1709), da je lahko vsako jesen hodil na lov. Na njegovo pobudo so zgradili tudi cerkev sv. Trojice in ravniški b'č. Leta 1942 so Italijani dvorec požgali in ubili oskrbnika. Kar je od njega še ostalo, so pobrali okoliški prebivalci in si ustvarili spomine na »tiste čase«. Dvorca se dodobra spominjajo starejši domačini, ki vam bodo z veseljem povedali, kar vedo, če jih boste le srečali.

Kako je izgledal pred požigom, si lahko pogledate na spletni strani.

 

PAJŠTӘBA

Na osrednjem delu Bloške planote je podnebje preostro in mnoge vrste sadja sploh ne uspevajo. Na obrobju, kjer leži vas Zales, pa so pogoji za pridelavo sadja boljši zaradi višje nadmorske višine in sončne lege. Iz sadja so po navadi skuhali žganje, boljše pa so posušili in je služilo za hrano skozi vse leto. Edina še ohranjena sušilnica na Blokah je del Žmalkove domačije in nosi letnico 1871. Zaradi požarne varnosti so jo zgradili izven ožjega vaškega naselja. Leta 2009 je bila obnovljena za potrebe turističnih ogledov in tudi praktične uporabe. Pajštәba je popačenka iz nemščine in pomeni sušilnica sadja.

RAVNŠKI B'Č

Ime b'č izhaja iz besede beč, ki v SSKJ pomeni sod oziroma posoda za tekočino. Leta 1891 ga je dal zgraditi grof Auersperg – Turjaški v zameno za zemljišča, ki jih je potreboval za izdelavo cest za dostop do svojih gozdov. Seveda je voda tod izvirala že prej. Nekdaj je bilo korito izdelano iz lesa in je služilo kot vir pitne vode celi vasi, sem pa so kmetje redno gnali napajat svojo živino. Vsako leto so ga večkrat hodili čistit s sirkovimi krtačami in metlami, da je bila voda vedno čista in bistra.
B'č so leta 2009 vaščani s pomočjo občine temeljito obnovili in uredili okolico ter postavili informacijsko tablo in klopce, da se lahko brezskrbno odpočijete.

 

ŠTIRNE – VAŠKA KORITA

Bloška posebnost so tudi veliki kamniti vaški vodnjaki (»korita« ali »štirne«) sredi Nove vasi in Velikih Blok. Zgrajeni so bili ob koncu 19. stoletja.
Vodo so krajani od izvira Sušica, ki leži pod Volčjanskim hribom in je oddaljen 600 m od najstarejšega ohranjenega vodnjaka na Blokah, pripeljali po lesenih ceveh v središče vasi leta 1863. Vodnjaki so služili za preskrbo prebivalstva z vodo, za napajanje živine, v primeru požara pa tudi za gašenje, saj je v njih velika količina vode.
Nekaj let nazaj je bila temeljito prenovljena okolica najstarejše »štirne« v središču Nove vasi. Na informativni tabli ob koritu si lahko preberete, kako so »štirne« živele z Bločani, vse dokler niso dobili javnega vodovoda. Največja zanimivost je zagotovo ohranjena borova vodovodna cev, ki je na ogled postavljena ob "štirni". Vsak turist se lahko ustavi in posedi na klopci v prijetnem hladu pitne vode, ki priteče iz izvira Sušice.
Več si lahko preberete na spletni strani:

 

ZAPORNI RIMSKI ZID

Čez Bloke sta vodili dve pomembni rimski cesti. Prva od Kvarnerja preko Loške doline mimo Metulj v notranjost proti takratni Panoniji, druga pa se je odcepila od ceste Aquilea–Emona in preko sedanje Cerknice pripeljala na Bloke, kjer se je pred vasjo Benete pridružila prvi. Tem naravnim prehodom so sledile tudi poznejše tovorne poti v srednjem veku.
Nedaleč od vasi Benete so vidni delno izkopani ostanki (pribl. 600 m) rimskega zapornega zidu Clausurae Alpium Iuliarum.